Saturday, September 29, 2007

Utrinki iz Ljubljane

Objavljam nekaj utrinkov iz potepa po Ljubljani.

Spremljal me je 5D in nanj pritrjen ef 24-105 IS...kar težka kombinacija, ki pa dela čudovite fotografije. Moj prvotni namen je bil poslikati raznorazne grafite in napise po stavbah Ljubljane, vendar jih nisem našel toliko kot bi si želel...prav tako ni bilo kakšnega grafita, ki bi me prav posebej navdušil.

Vsekakor je bil dan zelo zanimiv in sproščujoč. Prehodil sem toliko, kot že dolgo ne, naslikal sem se tudi, in na koncu dobil tudi nekaj lepih fotografij...


Sunday, September 23, 2007

"Ringfleš"

V tem članku vam bom bolj kot ne slikovno prikazal moj doma narejeni ringfleš... ok no, bom napisal tudi kratek opis...

Priprave:

Obisk ene izmed bolje založenih trgovin. Še najbolje Merkur. Kaj rabim?
- veliko plastično posodo
- cev z velikim premerom, a ni potrebno da je zelo dolga...približno tako dolga, kot je globoka velika posoda.
- alu folijo ali alu lepilni trak (da odbija svetlobo)
- izolir trak
- lepilo (najbolje sekundno)
- lok žagico (tisti, ki smo jo uporabljali pri tehničnem pouku)
- eno "piksno" kokakole (ali katere druge pijače v pločevinki)
- peno, ki jo uporabljajo za zaščito v paketih (nek umeten material, ne vem kako se reče)

Postopek izdelave:

Postopka ne bom pisal zelo podrobno, ker je iz slik dobro razvidno kaj in kako, prav tako pa ni to neka huda znanost. :)

V veliko posodo izrežemo dve luknji, eno veliko na dnu posode in eno malo manjšo, kvadratne oblike, na strani posode. Skozi prvo luknjo gre objektiv, v drugo pa vstavimo fleš. Notranjsot posode oblepimo z odbojnim materialom...karkoli pač imate pri roki.

Pločevinki odrežemo vrh in dno, tako da dobimo nekakšen tulec. Tega vstavimo v stransko luknjo v veliki posodi in ga prilepimo s sekundnim lepilom ter izolir trakom. Robove pločevinke oblepimo z izolir trakom, da ostri robovi ne poškodujejo fleša, ko ga vstavimo v pločevinko. (uporaba pločevinke za "mount" fleša je super. Za canon 430 ex je odlična, ravno prav tesno se vstavi v pločevinko, da ne zdrsne ven kar tako. Tudi nikon sb28 je ravno prave velikosti.)

Cev oblepimo z odbojnim materialom.

Iz pene izrežemo krog, ki prekriva veliko posodo in v sredini izrežemo luknjo. Luknja mora biti dovolj velika, da gre vanjo cev.

Peno nataknemo na cev, cev pa nato vstavimo v veliko posodo in skozi luknjo v veliki posodi. Robove pene prilepimo na rob posode.

KONČANO!

In še slika, ki je nastala z uporabo zgornjega ringfleša:


Friday, September 21, 2007

Moj "workflow" pri portretih

Že nekaj časa se spravljam k objavi tegale prispevka...dobil sem dosti vprašanj glede postopka obdelave portretov in retuširanja, tako, da bom v tej objavi poizkušal opisati nekakšen okviren postopek, ki se ga vedno držim.

No, pa začnimo.

Vsako fotografijo se da zelo dobro obdelati v različnih aplikacijah, ki so temu namenjene. Lahko pa si zelo olajšamo delo, če je že sama priprava na fotografiranje dobra.
Kot prvo bi tukaj omenil dobro osvetlitev. Tu se morate vprašati, kakšen rezultat želite...nežen, oster, surov... Ponavadi je za nežen ženski portret najboljša mehka svetloba in čim manj ostrih senc na obrazu. Za to poskrbi uporaba raznoraznih difuzorjev in odbojnikov.
Druga, zelo pomembna stvar je make-up. Ta lahko zmanjša količino retuširanja na minimum, vendar pa lahko tudi popolnoma uniči končni izdelek, če se z njim pretirava. Jaz s tem nimam problemov, saj za to poskrbi Veronika. Obvlada zadevo!
Ko je vse to pripravjeno začnem s škljocanjem.

Ko končam s fotografiranjem (sam uporabljam raw način, ki dopušča največ svobode pri končni obdelavi), uvozim slike v Adobe Lightroom. Na hitro preletim vse fotografije in označim tiste, ki so mi všeč. Ostale izbrišem. Nato se odločim, katera mi je najbolj všeč med širšim izborom, in jo odprem v PS CS2 v formatu .psd.
Tukaj poteka delo takole:

1. Duplicate layer. Image -> Adjustments -> Levels (ali auto levels, če mi je všeč, drugače se pač sam malo poigram)

nastavitve healing brush-a

2. Na tem istem layer-ju nato s Healing brush-om odstranim najbolj vidne nepravilnosti, mozoljčke, itd. Dober način za odstranjevanje je tudi Clone stamp, kjer izberem mode: Lighten in opacity okoli 15%.

na grobo počiščen obraz

3.Sledi retuširanje kože na layer-ju, ki ga sam označim kot "high pass" layer, ker se začne z uporabo tega filtra.
a) najprej "duplicate layer" (layer, kjer smo očistili kožo največjih nepravilnosti).
b) potem filter -> other -> high pass
vrednost dam ponavadi okrog 25, to je pač osebna izbira, priporočljiva je takšna vrednost, da se lepo vidijo detajli.

dodajanje high pass filtra
c) filter -> blur -> gaussian blur
Tu nastavim vrednost na 1/3 vrednosti high pass-a. V tem primeru okrog 8.

Gaussian blur
d) Nato stisnem kombinacijo tipk "alt + i", ali z miško: image -> adjustments -> invert.
e) Nastavim layer opacity na vrednost med 40 in 50 % in izberem blending mode "linear light".
nastavitve layer-ja
f) layer -> layer mask -> hide all
S tem zakrijem celoten layer. Izberem brush, belo barvo, opacity okrog 20 in barvam tam, kjer želim, da je koža gladka. Večkrat, ko potegnem s čopičem po istem mestu, bolj je tam zglajena koža.

fino glajenje
Če se mi zdi, da sem kje pretiraval z glajenjem, zamenjam barvo čopiča na črno in na tistem mestu parkrat potegnem s čopičem.

Ta tehnika je super, saj poleg tega, da lepo zgladi kožo, pusti detajle in ne da tako plastičnega izgleda, prav tako pa izenači tone kože in zabriše močne sence.

4. Nato popravim oči. Tu se posebej lotim beločnice in šarenice. Pri beločnici najprej odpravim tavelike žilice s clone stamp-om, nato pa vzamem dodge tool okrog 5% exposure ter range-midtones, in parkrat povlečem po belem delu oči.
Na šarenicah uporabim filter "unsharp mask". Vrednosti, ki so vidne na sliki spodaj. To je seveda za slike okrog 11 Mpix velikosti. Za manjše pač šarpajte malo manj oz. po želji.

USM na očeh
Na šarenicah uporabim tudi "shadow/highlights", včasih "hue/saturation" ter dodam malo kontrasta. To je pač stvar okusa.

Še primerjava med obdelanimi in neobdelanimi očmi:

obdelane

neobdelane
5. Ponavadi z burn tool-om še malo počrnim trepalnice in obrvi.

6. Na koncu se poigram še s sencami, pogledam, če je kje kakšna preveč ali premalo močna. Popravim z dodge/burn tool-om.

7. Ko sem s fotografijo zadovoljen, jo shranim v format jpg. Najprej v originalni ločljivosti, nato jo pomanjšam tako, da je dolga stranica dolga največ 800 pik. To malo sliko šarpam z vrednostmi 125, 0,3, 2 z unsharp mask filtrom ter shranim. Malo sliko nato naložim na photobucket spletno galerijo.

In še primerjava fotografij...

original

retuširana
Takšen je moj "workflow" ponavadi. Seveda si vzamem kar dosti časa, dosti več, kot sem si ga vzel za obdelavo tegale portreta. Tale je pač za prikaz tako "na hitrco". Upam, da vam bo prišel tale članek kdaj prav, če pa česa ne razumete pa kar vprašajte.

LP, Jure

Wednesday, September 19, 2007

Softbox 100x150 cm

Ne vem, kako je včeraj nanesel pogovor na izdelavo domačega softboxa. Vendar je bilo to zadosti, da me je Luka ( big brother) prepričal, da ni preveč težko narediti ogrodja, preko katerega potem le napneš belo blago in dobiš en lep velik softbox.

Grem v trgovino po alu profile (2x 150cm, 4x 100cm, 6x 50cm dolžine), nekaj vijakov in belo blago (ki je bilo še najdražj, okrog 15 €).

Vso kramo prinesem domov, kjer Luka že čaka z vso mašinerijo, ki jo premore naša garaža in se lotima dela. Kakšni dve uri sma žagala, vrtala, pilila (jaz sem bil bol asistent in gledalec)...in na koncu dobila prav lepo in nič kaj težko ogrodje. Na zadnjo stran sma zvrtala še luknje za pritrditev fleša.

Ogrodje je narejeno, zato naredim v blago luknje in ga napnem na ogrodje.

Softbox KONČAN!...skoraj...

Takole zgleda...
...seveda moram dodati še stranice z odbojno notranjo ploskvijo, a moram najprej razmisliti, kaj bi blo najboljše.

In seveda nekaj testnih posnetkov...
Testni posnetki popolnoma neobdelani, razen zadnjega, ki sem ga pretvoril v ČB in dodalo rahlo vinjeto.

Ves materjal za izdelavo je izsušil denarnico za okoli 40€. Super cena, če pogledamo cene za softboxe v trgovinah. Deluje pa tudi solidno, glede na to, da še nima stranic in izgubim kar precej svetlobe ob straneh.

Pa veselo na delo...

Wednesday, September 12, 2007

Nasprotje

Črno - Belo

Isti "fotošuting", dve popolnoma nasprotujoči si fotografiji...

Dve, ki sta me popolnoma očarali...

Moji najljubši...


Friday, September 07, 2007

Canon EF 50mm 1.4

Včeraj sem na SF zasledil razpravo o ostrini tega objektiva. Seveda me je matru firbec glede ostrine mojega primerka, zato sem danes naredil par testnih posnetkov.

Spodaj so 100% izrezi dveh fotk. Prva je bila slikana pri f1.4, druga pri f1.8. Za vsako fotografijo sta prilepljena dva primerka; eden čisti raw, brez kakršnekoli obdelave, drugi pa je šarpan v Light room-u. To je standardno šarpanje, ki ga LR vedno doda (vrednost 25).


50 1.4 @ 1.4

50 1.4 @ 1.4 šarpana

50 1.4 @ 1.8

50 1.4 @ 1.8 šarpana

Sam sem bil dokaj zadovoljen z ostrino pri f1.4 pri f1.8 pa že zelo zadovoljen. Ni pa to nek super test, kjer bi lahko kontroliral vse spremenljivke, pač test povprečnega uporabnika, slikano "iz roke".

LP, Jure

Wednesday, September 05, 2007

Osvetlitev...

Veliko je govora o naravni osvetlitvi in osvetlitvi z bliskavico. Nekateri zagovarjajo prvo, nekateri drugo. Seveda ni mogoče reči, kateri način osvetlitve je lepši, vsak ima pač svoje mnenje.

Prilagam dve fotografiji, ena je narejena z bliskavico, druga pa samo z naravno svetlobo. Pa vi povejte, katera vam je bolj všeč...


canon 430 ex + difuzor



sonce 580 ex mkII brez + oblaki za difuzor :)


LP, Jure

Monday, September 03, 2007

~ D I M ~

Nekaj časa nazaj sem na nekem forumu zasledil dobre fotografije dima. Take lepe živobarvne. Zelo rad sprobam kaj, kar nekomu lepo uspe in poskušam narediti še boljše. Seveda sem se lotil...

Najprej sem se pozanimal glede osvetlitve...menda je dobro, če pride en močan snop svetlobe za dimom. To sem rešil z usmerjevalcem svetlobe (ne vem kako naj se izrazim drugače) ali "snoot-om". Naredil sem ga kar iz dveh pločevink kokakole in zlepil z "izolir" trakom. Še za vizualno predstavo:






Skica postavitve tega eksperimenta

Ok, ko sem prišel do teh ugotovitev sem rabil le še izvor dima. Odločil sem se za dišeče palčke, ki so se ravno prav kadile.

Aparat sem namontiral na stojalo, povezal z žičnim sprožilcem, nastavil fokus in začel slikat.

Po nekaj 100 posnetkih je sledila obdelava v Photoshopu. Z zrcaljenjem nastanejo včasih prav zanimive oblike. Evo, še nekaj primerov za konec...



LP,

Jure

Makro

No, kot verjetno skoraj vsakega fotografa je tudi mene pritegnila makro fotografija. Najprej sem slikal kar s kit objektivom na canonovi 350-ki. Seveda so apetiti narasli in sem kupil pravi makro objektiv canon ef 100mm 2.8 macro. Čez nekaj časa sem dokupil še kenko obročke. Pravega makro fleša še nimam, sem pa sam naredil držalo za fleš in difuzor, ki kar solidno delujeta.

Tule je par slikc od mojega zadnjega "makro sprehoda".

Najprej dve muhe, ki se sladkata na grozdju, ki ga je popolnoma potolkla toča v tistem zelo hudem neurju v savinjski dolini (o tem mogoče kakšna reportažica kdaj drugič).



Tole je verjetno kakšno zrno toče zadelo v oko...



Tudi takšne pošasti imamo pred hišo...


Tole pa je njegov ulov...


pa še ena brezvezna kobilca


pa še bolj brezvezn hrošček v čb izvedbi



...objavljam tako, da uvozim slike v lightroom, poštimam barve, kontraste, včasih pretvorim v čb, exportam na velikost 800 pik po najdaljši stranici, uploadam na photobucket account in prilimam tukaj. To je to...

LP